Ti
vragec. Prikriti kifeljček, aka anderkaver Džoni Brasko kop, ki zadaja udarce slabim
pobčkom tam kjer najbolj boli, se vrača. In spravljam se na kolena pred vami in
priznavam, da se nove runde vozikanja že prokleto težko veselim. Razvojni studio
Reflection me je namreč leta 1999 zrajcal s svojim prvim voznikom, kjer smo se kot
policaj pod krinko počasi zajedli v strokturo kriminalne združbe in jih nato enega za
drugim razgalili in zaklali kot prašiče. Resda smo tisti čas zgolj in samo sedeli v
našem avtomobilčku, džoni je bil pač nesposoben za kaj drugega kot sedenje in vrtenje
volana, a za mokro mednožje je bilo to več kot dovolj, vmesno vrtenje štorije v
filmskih sekvencah pa nas je navkljub invalidnosti gnalo dalje.
In tako se Reflection vrača. Firmica, ki skupaj paca špile že
skorajda dve desetletji in ima za seboj kar nekaj vsaj splošno poznanih če že ne
zmagovalnih naslovov, tokrat obljublja še več kot samo običajni Driver naslov. Čeravno
je Driver zgolj konzolna predelava špila in si ob prvi predelavi s playstationa
ena nismo niti najbolj drzni drznili pomisliti na odlično filmsko dirkačino, se je
voznik s svojim kavljčkom ljubezni prijetno zasidral v nemalo src. Lastniki konzol so
zato lahko plesali kolo ob drugem delu, pecajaši pa smo samo s cmokom buljili skozi
konzolno okno in čakali na drugi del Driverja. Njega bilo ni spljoh, spregledali so nas
kot obcestnico in napovedali že tretji del, tak da smo povečini že vsi opustili upe na
vnovično preigravanje dotičnega naslova. A vendar špil bo. Driver 3, no Atari pravi
Driv3r, a kaj bi dlakocepil, bo zažigal predrage gume, streljal, lovil, hodil, tekel,...
tudi na naših računalih.
Obudimo
torej zgodovino. Se še spomnite štorije prvega vozača? Policaj pod krinko, ki se mora
dokazati v svoji zločinskosti in se prebiti na vrh kriminalne združbe z namenom
zadovoljevanja svojega fetiša zadegati slehernika v tesne lisice. Vse se je odvijalo tam
nekje v sedemdestih letih, ravno v času "vojne" med mafijo in federalci (FBI),
to pa je botrovalo tudi pisani paleti amerških štiri in več litrnih karjol. Kantice, ki
so se pozibavale kot ornk bal(k)ončki v dobro zračenem dekolteju so bile za vožnjo po
ulicah New Yorka, Los Angelesa, Miamija in vasice San Francisco pravi rajc. Tudi po
grafični plati je bil Driver svoj čas ornk zadevica in je do zadnjega piksla zaposlil
takrat aktualne nVidiine tnt-je in 3dfx-ove kartice voodoo, ki so napram prejšnim
generacijam že bile sposobne vreči na enkran kolčkaj spodobno sliko. Skratka sami lepi
spomini.
In
Driv3r kani to samo izboljšati. Zatorej še vedno ostajamo anderkaver le, da tokrat v
hlačah policista Tannerja (ma ne, ne bomo njegov podaljšek egota), nasilnega in
svojeglavega policista, ki precej rad ignorira navodila svoji šefov. Torej mačo prve
klase, ki s seboj nosi veliko pištolo (okej, če nisi ženšče je s teboj nekaj hudo
narobe) in katerega naloga bo razkrinkati mednarodno kriminalno združbo avtomobilskih
tatov. Padlo je namreč veliko naročilo za štirideset luksuznih avtekov, nas pa hudo
zanima kdo si jih želi v svoji zbirki. Kajpak to ne bo dovolj, biznis bomo tudi dejansko
preprečili in enkrat za vselej prekinili barabuzelski krog nedeljskih ljubiteljev
avtomobilov. Da pa bo štal še toliko večja to ne bo tako lahko kot si nekateri želijo
(to nismo mi), prenapeti Tannerček je namreč vedno korak za nebodijihtrebaji in korak
pred tem, da svojo skrivnost razgali pred nepravimi osebki. Ah, in nikar ne pozabimo, da
čas ni njegov zaveznik.
Akoravno štorija ni ravno briljantna kot lasni zdriz briljantina,
in ako ravno ne vzdrži kot omenjeni zdriz, bo bržda to dovolj. Seveda je glavni pogoj,
da nam ga avtorji ne zasračkajo. Če bodo, jim ne pomaga niti dejstvo, da bo moč sesti v
okoli sedemdeset različnih vozilc, pa najsibodo na dveh, štirih, večih ali nič
kolesih. Videti bo namreč moč mopede, meni osebno precej seksibilni GT, ki je bil precej
luštno predstavljen v filmu Gone in 60 seconds (psstt, licenc namreč uradno ni),
avtobusi, kamijondžije, številne stare karjolice in celo plovilca. Takisto, bo po zgledu
čefurijade grand theft auto moč skočiti z riti na noge in odpeketati usodi naproti ali
bolje, batinam. In ko smo že pri prevozu velja omeniti tudi, da bo špil koristil
motorček Stuntmana. Fantje se kanijo tudi precej potruditi pri fiziki tako da bo naposled
le moč razbiti, odtrgati ali kako drugače deformirati sleherni delček avtomobila.
Razveseljivo.
V roki
držeč osmero različnih pokalic (pištolj, brzopokalice, granate, raketometalci,...)
bomo zastraševali lumpe in to v troje mest. Ja, tokrat samo troje, a ker gre za
mednarodni kriminal ne bomo reševali človeštva samo v lepi nam ameriki, točneje v
Miamiju, marveč udarimo tudi v prekoocenske dežele (gledano skozi oči nadmočnih
kajbojcev, kakopak). Francoska kulinarika nam v Nici tako ne uide, takisto pa se bo moč
podrgnit ob nekaj lisičk v Turškem Istanbulu. Fajn ne? Pa to ni vse zaradi česar vas
samo troje mest ne sme motiti. Avtorji so se tokrat nekoliko bolj zavzeli pri oblikovanju
urbanih področij, ki mnogo bolj sličijo na prava, takisto pa so v špil spravili za
okoli 280 kilometrov cest neupoštevajoč nekaj stranskih inu slepih ulic. Naj se jim
povrne.
Štorijo in vse pritikline kanijo zapakirati v trideset medseboj
prepletajočih misij, ki nam bodo na enkran bljuvale kinematični razvoj klopčiča
skrivnosti. Tako, povrhu in za vzdušno igranje, pa bodo pritaknili še dvanajst
licenčnih skladbic, za kratkočasne trenutke nekaj različnih načinov igranja in pa tudi
možnost izživljanje svojih režiserskih nesposobnosti v uveljavljenem režiserskem
kotičku. Vsekakor bodo svoje pridodali tudi glasovni igralci kot je Mickey Rourke, ki smo
ga lahko videli v filmu Once Upon a Time in Mexico, pa recimo v Spun-u in drugih filmih iz
njegove dolge filmografije, pa Michael Madsen, ki je že blebetal za Grand Theft Auto in
nazadnje nastopal v filmu Kill Bill, Ving Rhamesm ki je svojo fuzbalerko kazal v nemalo
naslovih tipa Mission Impossible in pa nenazadnje tudi ženskica z imenom Michelle
Rodriguez. Njene igralske sposobnosti in lepo policijsko uniformico lahko trenutno gledamo
v aktulanem filmu S.W.A.T., nekaj malega se je slinila tudi v filmu Resident Evil in
koneckoncev naslanjala svoje premoženje na plehovje v filmu The Fast and the Furious.
In to
je to. Gledoč zgodovino se imamo česa veseliti. Sam sicer ne dvomim v kvaliteten naslov,
z obilico zabave, ki bi znal v prihodnjem letu carovati in to kljub temu, da ne prinaša
ničesar tako revolucionarnega kot je to storila serija GTA, a žal smo dobili že nemalo
izrodkov navkljub začetno odličnim pogojem. Naj se bog igralništva ne poigra z nitkami
usode in nam ponudi tako željno igračo čimprej. Amen.
poletje 2004 |