Arrgghhh...! Možno je samo dvoje;
Electronic Arts nas je nabrisal počez inu postrani, ter v šatuljo zapakiral star špil,
ga prelepil z novimi etiketami in voila, gremo v prodajo, ali pa se je v proizvodni liniji
nekaj hudo zataknilo in so v novo škatlo začeli pakirati staro zalogo Annota 1602. Khm?
No, temu bi resda lahko bilo tako, še posebej bi se z mano strinjali stari mački, ki so
nešteto ur presedeli pred predhodnikom dotičnega špila, saj je Anno 1503 hudo podoben
špilu Anno 1602. Sta v sorodu?
Definitivno! Tako original kot njega nadaljevanje, čeprav ni
logično da se nadaljevanje nadaljuje 100 let v preteklosti :/ , sta bila spočeta v
prostorih razvojnega tima Sunflowers. In če po intenzivnem preigravanju pred tremi leti
(ja tolko let že šteje Anno 1602) poženeš cedejko z nadaljevanjem, se enostavno
počutiš ogoljufanega. Pričakoval sem velike spremembe. Pričakoval sem nadaljevanje v
pravem pomenu besede, ne pa rahlo predelan špil za ceno novega. Ampak okej. Špil konec
koncev ni slab, fantje so si kljub temu vzeli nekaj časa, očedili vmesnik, dodali nekaj
več akcije, nekoliko predelali tehnološko drevo in poskrbeli za več interakcije med
mesti. Vsaj nekaj.
Če gremo torej Anno 1503 umestiti v določeno zvrst, bi lahko
rekli, da gre za strategijo, a kljub vojskovanju v njej, je le-ta daleč od izdelkov
Microsofta in nekdanjega Westwooda. Špil je pametneje primerjati z županovajem SimCity,
ali bolje, Settlers serijo. Mirna in lažerna. Gre pač za neko mešanico vojskovanja,
poslovanja in županovanja, kjer je del igralnosti tudi čar opazovanja svojih prebivalcev
na delu, med tem ko zleknjeni sedite v vašem sedalnem pripomočku. Še posebno dober
priokus da igri začetek skorajda sleherne misije, ko si postavljen na svojo ladjico, ob
boku pa še štirje ali več nasprotnikov. In tekma za najlepši otoček se prične! Kdor
prvi pride, prvi melje, vsak pa si želi velik, bogat z raznovrstno rudo in klimatsko
ugoden otok. Problem je v tem, da vsi posedujemo enako hitre barkače in zamujena sekunda
pomeni, da bo nasprotnik pred teboj postavil pristanišče. Seveda, lahko na istem otoku
tudi vi postavite svoje pristanišče, a verjemite mi da tukaj rek, "v dvoje je
lepše", ne pride do izraza.
S tekmo se začne, kako pa nadaljuje? Če v grobem opišem igranje
špila Anno 1503, je na vas da po uspešni zasedbi poskrbite za osnovne surovine (drvo,
kamen, instant futer), sledi privabljanje raje, kasneje, ko bo davek že precej navit, pa
ponudite ne ravno življensko pomembne dobrine, a jako važne za širitev vašega mesta.
In čeprav se sliši enostavno kot sestavljanje lego kock z navodili, temu ni več tako,
ko se prebivalstvo prične "preseravati". Frka, vam povem. S časoma želijo vse
mogoče, od religije, hrane, oblek, do alkohola tobaka in drugih produktov. Še poseben
problem predstavlja pridobivanje vseh željenih produktov (da se jih tudi kupovati, a so
cene navite, kakopak). Za cigare recimo moramo najprvo biti na ugodnem klimatskem
področju, da bo pač tobak veselo uspeval in ako smo, postavimo gojišče ali dva, nato
sledi tovarna kjer veselo zvijajo cigare in nato še ponujanje preko trga. Nič lažje ni
niti z osnovno zadevico kot je hrana. Resda je pridobivanje nje najbolj enostavno, a
vseeno ne gre tako "simpl" kot v recimo v Age of Mythology. Prvo postavi
farmico, vzgoji govedino in nato transportiraj k mesarju, da pripravi slastne salame. In
ko je takšni verig, ki so v določenih primerih sestavljene tudi iz petih členov, mnogo,
se začne jako zapletanje. Temu pridodajte še mnoštvo priseljencev, vsak s svojimi
težavami in slab način obveščanja, ki ti zamori igranje. Resda, so pri Sonflowersu
nekoliko rešili dotični problem, saj se sedadaj nad stavbo s težavami prikaže ikonica,
je pa nemogoče nadzorovati odtekanje surovin in cekinov v oboroževanje ter druge
proračunske luknje. S to pomankljivostjo je povzročena precejšna škoda saj igralca
zafustrira nezmožnost reševanja problema. Ako to potem razširite še na več mest, ki
jih upravljate, postane igranje neokusno, mesta začno stagnirati ali pa celo propadati.
Vsekakor mi ni jasno, zakaj se avtorji niso loti reševanja dotičnega problema, ko pa so
se igralci pritoževali nad njim že v prvem delu. Čudna so ti pota...
Ekonomija je pač težka, privoščimo si torej nekaj akcije. In
verjeli ali ne, igra je zmožna tudi akcije. Anno 1503 ponuja štirinajst enot, ker pa je
to pač igra kjer poseljujemo luštkane otoke, bomo vedno primorani k uporabi mornarice.
Žal je izdelava ladij frdamano draga ter tehnološko zahtevna zadevica. Vendar kdor želi
sejati smrt mora najprej preplavati lužo svinjarije ter zavladati vodovju. To vam potem
omogoča varno premikanje pehote iz otoka na otok. Vesela je tudi novička, da je vmesnik
za vojskovanje, napram prvemu delu napredoval in omogočča nastavljanje poti, zbirnih
točk, formiranje vojske in takisto označevanje posameznih vodov s številkami na
tipkovnici. Pohvalno, čeravno ne briljantno izvedeno. Ne bo namreč redko, da bo kdo
zašel s poti.
In spet smo pri tem da povemo, kako je igra prekleto podobna prvemu
delu. Veste, tudi grafika ni doživela večjih sprememb. Resda so jo olepšali, vendar
večjih sprememb ni. Nasploh špil ostaja stari Anno 1602, kar niti ni tako slabo, še
posebej če bi veliki EA blagostanil znižati njega ceno. Igra res ni slaba, razočaranja
pa zagotovo bodo. Zapriseženi ljubitelji Warcrafta, Command & Conquer serije,
Microsoftovih Age of špilov in podobnih militarističnih naslovov, najbrž ne bodo našli
zadovoljstva v Annotu. Takisto stari igralci dotičnega špila znajo spustiti kisel nasmeh
na obraz ob pomanjkanju sprememb. Tisti redki, ki jih kani Anno 1503 kljub vsemu
navdušiti ob prvem stiku, pa se bodo slej ko prej začeli dušiti in obupancev najbrž ne
bo malo. Vsekor vredno ogleda ako si lahko privoščite...
 
|
