Na ponedeljek 17.03.2003 modruje MAX

Realnočasovne strategije imajo poleg prvoosebnih strelskih iger zelo močno tradicijo, katere tiste prave osnove vojaških strategij je postavil prav prvotni Command & Conquer iz leta 1995. Kasnejši naslovi iz serije Poveljuj in zmagaj; kot so Red Alert, Tiberian Sun in Red Alert 2 so poleg Warcrafta postavljali vedno višje temelje strategij, ki so skozi leta postale eden najbolj priljubljenih žanrov. Tak načrt ima tudi najnovejši del, ki sliši na ime General, kateri pa ni nastal pri Westwoodovcih (kot ostali iz serije) ampak so ga razvili pri novo pečeni razvojni grupi Ea Pacific. Generali so se v vseh napovedih in lestvicah pričakovanosti valjali dolgo časa po vrhu, in se dobesedno topili od sladkih besed, zato smo jih nestrpno pričakovali tudi mi. Planet Iger vam razkriva vse kar morate vedeti pred nakupom te odlične igre.

Razvijalci in založnik so se odločili za prikaz modernega vojskovanja, ko so za Command & Conquer: Generals izbrali v zadnjih mesecih zelo aktivno in zanimivo temo. Dogajanje lahko povežemo z današnjim svetom, ko se med sabo dajejo Američani (Bush), Iračani (Husein), tu pa je tudi zloglasni Bin Laden. Nekaterim je to super stvar, spet drugi pa se pritožujejo nad rasnim in ne vem kakšnim še zatiranjem. Karkoli že, to so računalniške igrice in važno je, da se mi igralci le teh zabavamo kar se le da. Torej v Generalih imamo na izbiro tri strani, in sicer Američane (USA), Kitajce (China) in teroristično skupino GLA (Global Liberation Army), ki seveda povzročajo največ pizdarij. Vsi so po svoje močni in zanimivi, vendar kaj kmalu dobite občutek da vsa tista tehnologija Američanov prevaga tehtnico moči na njihovo stran. Na začetku imate prosto pot pri izbiri kampanje s kom se boste podali v boj. Priporočam vam Kitajsko, katere kampanje je verjetno najlažja, na koncu pa se zapodite v boj še v vlogi Amerikancev, ki so malenkost težji, vendar mislim da ne bi smeli imeti težav, saj bo igra za večino dokaj lahka. Slabo ni tudi, če vržete oko in roko na miško še v trening misiji, kjer se naučite dragocenih osnov grajenja in vojskovanja. Sam mogoče pri tem najbolj pogrešam zgodbo, ki ni postavljena preveč v ospredju, vendar je glavno le, da se masovno uničuje kar leze in gre. Vsako od treh kampanj sestavlja 7 misij, torej vse skupaj 21, kar pa se na koncu izkaže kot za odločno prekratko. Še dobro da nam je Bog podaril večigralski način.

Seveda je več različnih kampanj v strategijah pomemben dejavnik, saj s tem na nek način dobimo celo več manjših iger v eni. Isto je v C&C: Generals, kjer imajo Američani, Kitajci in GLA raznovrstne enote, orožja, zgradbe in načine pristopa k igranju. Američani imajo denarja kot solate, zato vse svoje adute stavijo na visoko tehnologijo, Kitajci se osredotočajo na številčnost in na moč kopenskih vozil, GLA pa kot se za teroriste to spodobi, temeljijo na ukanah in zasedah. Prav že omenjeni denar je tudi v Generalih sveta vladar in predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj. Vse strani na svoje načine nabirajo keš; na primer osnovna je črpanje denarja iz neke vrste skladišča, kjer pri Američanih za to skrbi helikopter, pri Kitajcih kamion, teroristi pa so bolj fizikalci in to delajo kar sami delavci. Vsi imajo tudi še druge možnosti, ki kaj kmalu postanejo strateško zelo pomembne, na primer Kitajski hekerji, ki to počnejo s transferji prek neta, GLA ima takoimenovani »črni trg«, kjer potekajo nezakoniti posli in s tem lep dobiček, Američani pa so deležni kar home deliverija, ko jim denar pripeljejo na dom. Pametno je tudi, da se zagrebete za naftna črpališča, katera so neke vrste nevtralni viri denarja.

Ko je enkrat denarja kot pečka, pa je čas, da se začne graditi vojsko. Pri vseh treh kampanjah jih imate na izbiro veliko. Na voljo so pehotne enote (Američani imajo seveda marince in komandose), razni oklepni tanki in druga štirikolesna šara (Kitajski tanki bruhajo ogenj, teroristični pa neko kemično snov), novost pri C&C seriji pa so zračne enote, še posebej Ameriški Comanche je strah in trepet, saj ducat njih predstavlja že zelo močno vojsko. Vse enote v vseh misijah seveda niso na voljo, in se skozi igro postopoma dodajajo in dograjujejo, kar nas le še bolj vleče naprej. V generalih, kot še nikoli doslej v strategijah te vrste, pomembno vlogo igrajo tudi zgradbe, ki pripomorejo pri pomembnih odločitvah za končno zmago. S svojimi vojaki zavzamete civilno stavbo in postavite zasedo, ali pa jih s pomočjo helikopterja prepeljete v sovražnikovo bazo in jih spustite v hiše, ter jih tako zajamete.

Še en sladkorček v igri je poviševanje svojih enot, ko z uspešnimi bitkami dobite medalje časti za svoje vojake, pilote in vozila. Čimveč zvezdic oz. medalj imate več nadgradenj boste lahko izvršili. Lahko boste aktivirali bombne napade, topništvo, različno število padalcev, radar, nove kopenske bojne enote in še kaj zanimivega se bo našlo. Izkušene pilote z medaljami lahko posedete v vozila in jih na ta način lahko popravite, ko se med bojem poškodujejo. Najbolj impresivna stvar pri vsem tem je zagotovo super orožje, ki ga ima vsaka stran v igri. Američani imajo laserski žarek prek satelita, ki ga lahko usmerite na sovražne enote, ter jih na ta način kar dobro zmasakirate. Nič manj učinkovita ni tudi kitajska atomska bomba ali rakete SCUD s smrtonosnim plinom v lasti teroristov.

Command & Conquer: Generals je končno tista igra za katero res lahko rečemo, da je prava 3D realnočasovna strategija (možno je približevati, oddaljevati in vrteti kamero), saj jo poganja povsem nov in prelep grafični srček SAGE. Prelepo 3D okolje, visoka stopnja podrobnosti na enotah in zgradbah, ter še lepši posebni učinki. Ogromne eksplozije, dim in ogenj, ki se nato dvigata sta narejena res fantastično dobro. Res, kar se grafične podobe tiče, kapo dol programerjem. Sedaj so kratke vmesne sekvence med stopnjami narejene kar s samim pogonom igre, kar je po eni strani dobro, po drugi pa slabše, če se spomnite pravih filmčkov z resničnimi igralci pri Red Alert 2, ki so nas pitali z raznimi podatki. Naj se vam ne povesi obraz ob pogledu na priporočene strojne zahteve, saj je igra dokaj požrešna in upam da si lastite res močan namizni mlinček, vendar pa je grafika tako dobra, da boste tudi ob zmanjšanju podrobnosti čutili mravljince po celem telesu.

Kaj pa slabosti, pravite? Že omenjena prekratkost misij, še malo večja napaka pa je umetna pamet vaših in sovražnih enot. Na trenutke vam bodo jemale potrpljenje vaše enote, ko se včasih ne odzovejo z napadom na sovražnika, ko on pride nad njih, ampak jih morate označiti in jim ukazati napad na njih. Podobno gre včasih v vašo korist, ko sovragi stojijo kot lipovi bogovi in ne porajtajo da jih obstreljujete. Na srečo je tu fenomenalen večigralski način in seveda vedno zanimiv spopad z živimi nasprotniki, kjer boste prišli do izraza pravi strategi v zvrsti. Lahko se odločite iti sami na vse, ali pa se zmenite za nekakšen moštveni spopad 2 na 2 ali več, vendar močno upam da si v tem primeru lastite Adsl ali kabel, drugače ne bo igralno.

Torej v celoti gledano smo dobili res dobro strategijo z nekaj izjemnimi novimi stvarmi ter zabavnim bojevanjem tako v solo kot v multi načinu. Nekaj napak, ampak nič ne de, igro si kakopak omislite, tudi če vam strategije le malo dišijo, saj se bo potem vaš vsakdanjik vsaj za nekaj dni močno spremenil.