Na petek 16.04.2002 modruje Šnici

Westwood Studios je skupina razvijalcev, ki se ukvarja predvsem s strategijami. Le spomnite se leta 1994, ko je izšla prva njihova uspešnica Command & Conquer in je požela veliko zanimanja med ljudmi. Zato so se seveda odločili, da bodo nadaljevali v takem slogu, in v tem so bili nadvse uspešni. Nazadnje so ustvarili igri z naslovoma C&C: Tiberium Sun z dodatek Yuri`s Revenge in C&C: Red Alert 2, ki sta po tabloidih dobivali zelo dobre ocene. Dodatek Yuri`s Revenge je bil v Ameriki tudi nekaj časa prepovedan, saj se je ravno takrat, morda malo nazaj, zgodil napad Osame na WTC, ki se je tragično končal, igra pa je standardna vojna strategija med Ameriko in Rusijo. Potem pa so se razvijalci odločili, da imajo dovolj strategij in počasnega bojevanja ter napovedali novost, igro z naslovom COMMAND & CONQUER: RENEGADE. Rekli so, da bo ta igra vsebovala zgodbo in okolje iz prej naštetih iger, le da bomo sedaj igrali v prvoosebnem načinu. In to se je tudi uresničilo. Igra je izšla dokaj pravočasno in vsi smo bili slinasti kaj se bo iz tega izcimilo.

Torej naj kar pričnem z opisom zgodbe, ki vsaki igri doda nekaj posebnega in bi bila brez tega kot sendvič brez salame in sira (in kar še paše zraven). Igrali boste v vlogi kapitana Nick "Havoc" Parkerja, enega izmed poveljnikov GDI-ja (Global Defense Initiative), ki je preživel že marsikatero misijo in je že izkušeni vojak. Njegov karakter pa je mačističen, akcioner ki ne jemlje zapornikov (jih le rešuje). Vse se začne, ko dobite nalogo vdreti v sovražno bazo in dobiti podatke, ki so shranjeni v njihovem računalniku, potem pa jo podurhati iz prostora na bližnji hrib in si ogledati delo bombnikov, ki ste jih med tekom poklicali, da bi dokončno podrli vse zidove, ki jih vi niste uspeli. Naloga je potekala gladko in ni imela nekega velikega pomena, dokler ne izveste, da ste dobili iz njihove 386-ke kar precej uporabnih podatkov, najbolj pa vas moti to, da so vam ugrabili tri najboljše znanstvenike, ki jih bodo zlobne sile NOD-a uporabile za izdelavo nekaj neverjetnega. To pa pomeni še več služenja denarja in še več podiranja hiš in miniranja sovragov, ki kar prosijo za težave.

Igrali boste igro, ki ima kar nekaj misij in sicer natančno enajst, seveda v načinu za enega igralca. Morda se vam bo zdelo, da je to premalo, toda ko zadevo poženete, boste videli, da se vsaka stopnja vleče in vleče. Dokaj pogosto se zna zgoditi, da boste izgubljali svoje živčke, ko kar ne bo in ne bo konec misije. V vsako misijo boste odšli z ukazi, da morate rešiti talce, vendar se med igro naberejo še dodatne naloge, tako da ima vsaka misija primarne, sekundarne in potlej še kakšno skrito nalogo, ki lahko vpliva na kasnejše misije (naprimer: splazite se v nek opazovalni stolp, ki je v tej misiji in iz njega lahko postrelite inženirje, ki so daleč stran gradili obrambo in s tem zmanjšate zahtevnost v naslednji misiji). Razvijalci nas niso zastonj dražili s tem, da bo okolje vzeto iz njihovih strategij, saj je v igri prisotna prav vsaka stavba in vsako vozilo, ki so nam verjetno že znana (npr. vojaška akademija za urjenej vojakov, Mammoth-močno orožje na štirih nogah, ki ga srečamo v Tiberun Sunu, tanki ki lebdijo, Jeepi itd...).

Impresivna pa bo izbira orožij. Na voljo jih bo kar petnajst (v C&C ima vaš junak Havoc le snajperko). Vsa orožja so dobro zmodelirana in dajejo občutek realnosti ko streljamo, saj imajo vse puške povratni udarec in ko streljamo avtomatsko merek skače levo, desno, gor in dol in je procent zadetkov precej nizek. Naokoli boste mesarili s prihodnjo verzijo šrotarice, metalecem raket (nepogrešljiv), snejperko, pljuvalnik kemikalij in pa seveda minigun. Imeli boste tudi puško za popravljanje in ionski top. Pri izbiri orožja boste morali biti pazljivi, saj vsako orožje ne škodi vsakemu vojaku. Naprimer če se spraviti s pljuvalnikom kemikalij na moža, ki nosi zaščitno obleko se boste pošteno opekli saj vas bo le ta brez problemov pospravil (potem se bo pa junaka špilal pred šefi), zato glejte kako so sovražniki oblečeni.

Grafično ima ta igra slabosti in pa tudi stvari, ki znajo impresionirati. Če igro igramo pod ločljivostjo 800x600x32bit z vsemi detajli, bodo teksture zelo natančne, še posebno modeli in osebe v igri, lahko napr. vidiš premikanje ustnic ko vojaki govorijo in le-to pa je še kar natančno (ne pa kot Nemci, ko vse filme sinhronizirajo in premikajo ustnice čisto zase kar v resnici slišiš). Tudi spreminjanje vetra je kar navdušujoče še posebej, ko traja napad iz ionskega topa (vidiš žarek, ki udari v tla in se potlej delci razpršijo naokoli-ni varno biti blizu) ali pa ko traja nuklearni napad (tako nekako bi izgledalo če bi nuklearna Krško eksplodirala). Dobro narejeno, vendar kaj ko naprimer Max Payne ali Wolfenstein še bolj sekata in izpodrivata Renegade. Fizika v igri pa definitivno ni impresivna, saj boste ugotovili da je v npr. v primerjavi z Medal of Honor pravi otročiček. Naprimer razlika, ko skačemo iz police je očitna, saj vam pri MoH prav realistično daje skok občutek, da padete na dve nogi in da malo pri tem počepnete medtem pa ko v Renegadu začutite le majhno spodrsavanje in nič drugega. Pa tudi tipka za hojo je skoraj neuporabna, saj se pri uprobi te tipke premikate tako počasi, da bi vas prihitel še polž, zato boste verjetno uporabljali kar ukaz run.

Opcija večigralnost pa ima le en način igranja in sicer: Command & Conquer (res čudno). Na začetku dobita oba igralca svojo bazo in njuna naloga je ali uničiti vse nasprotnikove zgradbe ali pa nekje v bazo nastaviti oddajnik, da boste lahko kasneje z ionskim topom uničili sovražnikovo bazo. Vsak igralec lahko trenira še vojsko in pa gradi vozila za kar je portebno imeti denar, ki ga pridobivate z bojevanjem in pobijanjem nasprotnikove vojske. Denar pa lahko pridobivate tudi z žetnikom (harvester), ki neprestano dovaža Tiberij v bazo. Lahko se vživite v vlogo GDI-a (predstavlja sedanji OZN), ki ima sodobno in drago, orožje močne tanke, letala in transportna vozila, ali pa se postanite voditelj NOD-a (predstavlja Osamo bin Ladna), ki delujejo bolj prikrito in ponavadi izbirajo kukavičjo taktiko (ustreli v hrbet).

Sicer smo dobili obljubljeno okolje iz njihovih predhodnih uspešnic in pa zgodbo, a bi se lahko še bolj potrudili in tako mogoče postali trn v peti igri Wolfenstein in Medal of Honor, vendar smo nažalost dobili še eno povprečno streljačino. A za njihov prvi takšen projekt jim je polovico že oproščenega, pod pogojem, da naslednjič ne bodo zopet naredili nekaj povprečnega.