 Imamo
skupinico mladih nadobudnih genialcev, ki ves svoj prosti čas poklonijo računalniku in
izdelovanju iger zanj. Mladci izgubljajo dober vid, ne družijo se s prijatelji, jedo pice
in vsak prisluženi cekin zabijejo za svoj cilj. Skratka, zamujajo super stvari v
življenju, stvari kot so brhke deklice, instant žuri ob petkih inu sobotah, morje, seks,
... In morda jim nekoč celo uspe spraviti skupaj kvalitetno čudo, pod pogojem da se jim
nasmehne malo sreče in jih odkrije kateri izmed požrešnih založnikov, kakopak, ki
potem, ko se špil pošteno proda, razdeli drobtinice mednje, glavni del zaslužka pa
pobaše v svoje že tako prepolne žepe. Ja, in nekatere skupinice razvijalcev na tak
način shajajo dokaj dobro, če seveda prisluženi denar pametno vložijo v nadaljne
projekte, ki se predvsem zavoljo prvega ponovno odlično prodajajo. Veliki tako postajajo
še večji in med velikane bi lahko prišteli tudi francoskega Ubija, ki pa kljub vsemu ne
izdeluje le dobrih iger, kot smo zadnje čase navajeni. Nemalokrat je že prekleto usekal
mimo in tu sem, da vam dokažem, da je temu tako tudi tokrat.
Downtown Run je igra, katere razvoj ni spremljal skorajda nihče.
Njen izid se ni omenjal v praktično nobenem izmed veljavnejših igričarskih medijev.
Špil je bil zavit v tančico nevednosti in morda bi bilo celo bolje, da bi tam tudi
ostal. Brez skrbi, natrosil vam bom dejstev, na vas je le ali mi verjamete. Sicer pa že
to to, da špil ni bil konkretno predstavljen nikjer, pove svoje. Če temu dodamo še da
špil ne premore lastne spletke, Ubi Softu pa se ni ljubilo vzeti niti minute za preprosto
predstavitveno stran, začne nekaj hudo smrdeti.
 Gremo
torej k predstavitvi "Doljmestnega teka". Dotična dirkačina je arkadne zvrsti
in tega niti ne skuša skrivati (definitivno dobra lastnost), tako da v njej ni moč
videti zvite pločevine, povoženih pešcev ali zmede v prometu. 100% dirkanje s
petnajstimi (15) različnimi avtomobili, bi vas moralo spravljati v ekstaze, vsaj tako si
želijo avtorji. In Ubi bi ne bil Ubi Soft, če ne bi segel ornk v denarnico in pokupil
licence za vseh 15 štirikolesnikov, ki se pojavljajo v igri. Tak da avtentični novi
Hrošček iz hiše Wolksvagen, Clio iz fabrike Renault, tristosedmica (307) iz delavnice
Peugeota, Audijeve karjole in druga plehnata navlaka ne bodo redkost na vašem zaslonu.
Skratka, vas to rajca (ph, le kdo še potrebuje zvito pločevino in krvave brisalce)? No
mene je, a špila zaradi tega vseeno ne bil dal na svojo omarico. V takšno dejanje me
takisto ne prepriča 26 dirkalnih lokacij, kjer se teoretično zabavamo z našimi
jeklenimi Žrebci, pa čeprav lahko pošteno zližem gume na ulicah Londona in zategnem
ročno sredi Rima. Ah ne, to še ni dovolj! Je torej še kaj? Šur, izbiramo lahko med
več možnostmi dirkanja. Vau... "Singl rejs" ali ekshibicijska dirka, prvenstvo
(z njim odklepate nove avtomobile in proge), dirkanje na čas, kjer velja omeniti
"ghost car" (UUuLAla™, by Alešič), pa zasledovalna dirka (lovijo vas
policaji, če pa oblečete modre tangice lahko vi preganjate druge), t.i. "dead
race", ko med dirko nenadoma staro ženšče s srpom (aka gospa Matilda) pobere vas
ali katerega izmed vaših nasprotnikov, dirke z možnostjo stav in čisto mogoče je da se
je v menijih nahajal še kak dirkaški način, pa se mi ga ob hudem padcu elena ni dalo
več preizkusiti. Skratka, same invoacije izpred X let. Eden hudih zgodovinskih dosežkov
je tudi pobiranje raznih bonus paketkov med dirkanjem (power up-i) ki vam omogočajo ultra
hitrejšo vožnjo, pa neranljivost, instant servis med vožnjo, nastavljanje pasti aka
razlivanje olja, nastavljanje gumeparajočih izdelkov, laserčkov, ki nasprotnika
zaustavijo za nekaj sekund, ter podobne drobnarije katerih nima smisla posebej
predstavljati. Skratka, vse te privlačnosti so pobčki zapakirali v paket skupaj z lovom
na bonus točke, katere je moč pridobivamo tako, da nagajamo nasprotnikom z omenjenimi
bonus paketi, čimvečkratno uporabo ročne v ovinkih in izvajanjem edinstvenih akrobacij
v smislu nesreč. Nabiranje točk pa ni kar tako. Več ko imaš bonus točk, ki pravzaprav
predstavljajo vaš ugled, več avtov se vam bo odklenilo. Misl'm Stari, to se pa splača,
ne?
 Samo
ime Downtown Run namiguje, da se bomo vozili skozi centre mest. Žal, tega v igri ni
opaziti. Resda se da voziti po nekakšnih cestah, ki pa so v bistvu ena nemarna in omejena
dirkalna proga: Tisto kar ponuja velemesto, bo vašim očem ostalo skrito, če seveda
odmislimo, da boste z daljave lahko opazovali nenatančne in na ozadje prilepljene
znamenitosti mest.
Tudi avtomobili s katerimi krožite po mestu so vse prej kot dobra
lastnost špila. Ko vozite dotične avteke, pravzaprav ne čutite tistega kar bi morali
(Ubi kje je hitrost!). Šur, gre samo za arkado, ampak arkda mora ponuditi hitrost. Jako
sem pogrešal tudi "prvoosebni" pogled na cesto. Pomislite kako žalosten je
tale "Doljemestni Tek", če dejansko ne moreš položiti svoje riti pred volan
avta in dirkati skozi oči voznika. Ah...
No tukaj v meniju najdem tudi možnost izbire večigralstva in kljub
temu, da igra omogoča grupiranje (borba za enim računalom z razdeljenim zaslonom), se ji
naslov "švohoten paket zabave" lepi na CD vsaj tako intenzivno, kot žvečilni
gumi na podplat novih čevljcev.
 Tudi
z grafičnega vidika lahko špil spregledamo. Vse je zmodelirano precej nenatančno.
Avtomobili so sicer podobni tistim pravim, vendar pa z vsemi vključenimi grafičnimi
podrobnostmi še vedno puščajo slab vizualni okus. Video peša, Audio pa nič bolj ne
blesti. Zvok avtekov je skrajno neprepričljiv, tako, da bi verjetno doživel mnogo večjo
ekstazo ak bi med igranjem kar sam oponašal motor (brrrm brrrrrrm brrrrrrrrrrrm). Pri
zvoku lahko vsaj enkrat prste vzdignemo navzgor. Glasba je še dokaj na solidni ravni in
ako bi upedanal vse zgoraj omenjene moteče elemente, bi najbrž še kar solidno sedla v
špil.
 Okej,
bodi dovolj. Zaključimo. Downtown Run je pač običajna predelavščina s konzol na PC.
Brez buma pride na tržišče, razočara rajo in nato tiho ponikne. Igra je zabavna oz.
prebavljiva le kako urico potem vse skupaj postane močno nadležno in začnemo se
dolgočasiti. Igralci, ki že nekaja časa preigravate takšne inu drugačne dirkaščine
se boste pač z vsem zgoraj napisanim strinjali in skupaj bi lahko, ob glažu žlahtne
kapljice, pljuvali po nasluvu še dolgo v noč. Špila pač ni namenjen nam. Se pa znajo
ob naslvu zabavati mlajši in predvsem tisti, ki prvič sedejo za računalnik... Recimo no
:). Tak, da starš, ako tvoj mali sinek potrebujem darilo, kupi mu poceni dirkaščino.
|
