Na petek 23.05.2003 modruje MAX

Ko so lani razvijalci Rockstar Games svojo serijo Grand Theft Auto izdali še v tretje, katere glavna odlika je bil povsem nov 3D grafični pogon, smo dobili eno najboljših iger. Po GTA 3 so prvi prišli na vrsto konzolaši, ko je lani oktobra prišel na Playstation 2 Grand Theft Auto: Vice City. Ker se je igra prodajala bolje kot vsak vroč kostanj ali žemljice, seveda pri Rockstarovcih niso sedeli križem rok, temveč so Vice City popolnoma predelali in priredili še našim mlinčkom. Upali smo na vse dobre stvari iz Playstation 2 verzije, ter seveda še kaj novega, svežega, kar zmorejo naši računalniki. Iz naših ust v božja ušesa.

Grand Theft Auto: Vice City je neke vrste nadaljevanje izvirnega GTA 3, ki nam je prvič ponudil nekaj fenomenalnih stvari. Seveda ni akcijske igre brez zgodbe, drugače je popolnoma brez pomena. To je že ena dobra stvar v tej igri. Zgodba postavljena v mesto na jugu Floride, imenovano Vice City, kamor pridemo kot Tommy Vercetti. V vlogi Tommyja smo igrali tudi v GTA 3, vendar nas potem zaradi nečednih poslov strpajo za zapahe kar za 15 let (glede na število umorov in kraj je to zelo malo). Torej po prestanih letih v ječi, Tommy pride v Vice City, kjer mu kolega Sonny Forelli da posel. Ko bi moral enostavno "zdilati" drogo, se kupčija zalomi in Tommy je spet v težavah. Potrebno je dobiti nazaj koko in denar, za nameček se še malo pozabavati ter postati glavni mafijozo v mestu. Tisti, ki ste bolj zagreto igrali trojko, veste da naš kolega Tommy ves čas igre ni črhnil niti besedice. Pregovor res pravi, da je molk boljši kot vse besede, vendar ni dajal občutka kul tipa. To se v Vice Cityju močno spremeni in naš čefurček Tommy končno spregovori. Kot se za osemdeseta leta v Vice Cityju spodobi, je vsa kultura podrejena temu času; obleke, glasba in avtomobili nam dajejo fenomenalno vzdušje tistega časa.

Način igranja se od GTA 3 praktično ni spremenil. Ko opravljamo umazane posle se lahko po mestu podimo peš ali pa z raznimi prevoznimi sredstvi, ki jih resnici na ljubo ni malo. Od svojih "delodajalcev" dobivate razne naloge, kot so zaščita, reševanje, prevoz, ustrahovanje in ubijanje oseb, uničenje stavb ter seveda velikokrat lastno preživetje pri nalogah. Misije so res izvrstno zastavljene in predstavljajo čisto zabavo in dvig adrenalina. Možnih načinov za dokončevanje misij pa je ponavadi več. Predstavljajte si na primer, ko dobite nalogo likvidirati neko osebo ali pa mogoče rešiti svojega kolega iz ujetništva barab. Odpravimo se peš in jih postrelimo kot pse ali pa jih enostavno zgazimo z avtomobilom. Ko sem že pri streljanju, orodij za opravljanje te vesele dejavnosti je milo rečeno ogromno. Naj jih naštejem le nekaj: mesarski nož, izvijač, kladivo, motorka, pištola, uzi, granate, avtomatske puške, šibrovka, bazuka in še marsikaj se bo našlo.

Seveda Grand Theft Auto ne bi bil pravi, brez kraje avtomobilov (ali sposojanja če vam je ljubši izraz). Tokrat se bomo ganjali tudi z motorji (cestni motocikli, skuterčki, harleyji), golf vozički in navsezadnje tudi s helikopterji in čolni, ki sami igralnosti dajejo še dodatni čar, raznolikost in razburljivost. Medtem ko vožnja z avteki in motocikli (v eni roki lahko držite tudi uzi in streljate naprej) ne bo problem, bi nekateri znali imeti nekaj težavic z upravljanjem heliča. Z analognim joypadom na PS2 ni bilo težav, na tipkovnici pa je potrebno imeti prej malo vaje da obvladate. Če pa imate možnost, uporabite joystick (palico) in stvar bo "u iber izi". V misijah kjer pa je potrebno hitro in precizno meriti in streljati bomo mi PC-jaši na boljšem zaradi miške, ki precej olajša delo. O motorjih in helikopterjih se je kot o novostih največ govorilo pred izzidom, vendar ne morem tudi mimo samega mesta Vice City. Mesto je sedaj dvakrat, če ne celo trikrat večje po površini od mesta Liberty City v GTA 3. Mesto Vice City je precej bolj zanimivo, razgibano in živo. Ker gre za obalno mesto je seveda prisotna velika peščena plaža ob morju ter seveda pomanjkljivo oblečen nežnejši spol. Medtem ko so bile v trojki praktično vse stavbe v mestu le ena sama škatla s teksturo je sedaj precej drugače, saj je v precej stavb možno tudi vstopiti in si jih ogledovati.

Poleg že omenjenih nalog, ki jih dobivamo od drugih mafijskih šefov so na voljo seveda tudi misije v vlogi taksista (prevažanje osebkov), policista (preprečevanje nasilja), gasilca (gašenje požarov) in pica pobčka, ko na petdeset kubičnem skuterčku raznašamo pice. To so seveda take misije bolj za prosti čas, ko spoznavamo mesto, še bolj zanimive so naloge, ki jih dobivamo v stavbah katerih lastniki postanemo sami. Tako je, novost v Vice Cityju, kupovanje posestev, hiš, nočnih klubov in diska (stavb vseh skupaj je kar 15). Ko na primer kupimo avto klub imamo tam na voljo kup misij, kjer dirkamo po mestu z ostalimi tekmovalci, bodisi z motorji ali športnimi avtomobili. Seveda nam večina kupljenih stavb prinaša tudi reden prihodek (denar je sveta vladar), največ denarja pa nam bo priteklo v mošnjiček po opravljenih nalogah.

Če pogledamo na GTA: Vice City s tehnične plati, potem lahko le pojete hvalospeve, saj so razvijalci Rockstar svoj grafični pogon iz GTA 3 močno optimizirali. V primerjavi s trojko, Vice City teče precej bolj gladko, čistejše in lepše. Tudi glede na Playstation verzijo je Vice City za PC lepši, še posebej pri višjih ločljivostih, ko so teksture res na visoki kakovostni ravni. Če si lastite mlinček okoli minimalnih zahtev, potem bi igro morali poganjati povsem igralno, medtem tisti z močnejšimi stroji pa boste prišli na svoj račun pri izjemnih svetlobnim učinkih, sencah in vremenskih spremembah. Tako je, vreme je povsem realistično (dež, veter, megla), in tudi dan in noč se izmenjavata. Seveda je pri taki igri, kjer se veliko dirja z avtomobili, pomemben tudi fizikalni pogon. Morda ni tako dober kot pri Mafii, vendar nalogo opravi solidno. Vožnja po mokri cesti je sila nevarna, saj je oprijem slabši in če sedimo na motorju hitro zdrsnemo v ovinku. Na splošno gledano se vsa prevozna sredstva obnašajo zelo realistično.

Ker imamo vsi vozniki tako navado, da med vožnjo poslušamo svojo priljubljeno radijsko frekvenco, so avtorji poskrbeli tudi za to. Devet različnih frekvenc, kjer se vrtijo skladbe in potekajo razni pogovori s poslušalci. Prisotni so vsi največji hiti osemdesetih, izvajalcev kot so Michael Jackson, Judas Priest, Toto, Run DMC, pa tudi Will Smithov Miami je prisoten (v igri naj bi bilo okrog 100 različnih skladb). Če vam seveda radijske postaje ne sedejo, pa je tu še mp3 player, kjer lahko poslušate svoje pesmi, po želji. Svoje mp3-je, ki jih imate na računalniku enostavno skopirate v mapo mp3 kjer je Vice City nameščen, in že lahko v igri uživate še bolj, ko Lojze Slak ureže eno na harmoniko. Zares nor občutek!

Da pa bi bila igralnost in uživancija popolna so v mestu razni "cukrčki". Na veliko mestih so postavljene razne deske in rampe, ki vam služijo da s svojimi avtomobili in motorji postavljate rekorde v dolžini, višini skoka in še v kakšnih drugih norih akrobacijah. Tudi dolga vožnja po zadnjem kolesu vam prinese kakšen bonus. Po mestu je tudi ogromno for oziroma šal, na primer na eni stavbi je penis, ki bruha spermo. Zares, igre se ne boste kmalu naveličali, saj je ogromno stvari za odkriti in preizkusiti. Se vprašate kakšne so sploh slabosti v igri. Zares omembe vrednih praktično ni. Mogoče boste naleteli na kakšnega grafičnega hroščka (že na voljo popravek), ali pa boste včasih videli malo čudno obnašanje kakšnega osebka v igri. V igro tudi ni vključenega večigralskega načina. Verjetno bomo kmalu dobili dodatek, ki doda tudi multiplayer način, vendar po pravici povedano ga ne rabite, saj je že solo način noro dober.

O GTA: Vice City se praktično ne da slabo govoriti, ker je igra, ponavljam, fenomenalno dobra. Super vzdušje, igralnost, lepa grafika, ogromno raznolikih in zanimivih misij ter druge stvari vas bodo k igri priklenile tudi za nekaj tednov. Ne čudite se, če boste izgubili nekaj kilogramov, ter boste kar malo pozabili na svoje prijatelje in prijateljice, ker je Vice City računalniška droga, ki vas ne izpusti izpred računalnika.