|
 Ste
se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če se ne
bi končala tako kot se je in bi v letu 1964 še
vedno divjala prva svetovna vojna, v kateri bi
se nažigavali Vzhodnjaki in Zahodnjaki? Jah, na
svetu bi seveda vladal popoln kaos. Vendar drago
ljudstvo, kar brez skrbi, kaj takega v našem prečudovitem
svetu ni mogoče, so nam pa zato pokazali kako
bi vsa stvar izgledala, razvijalci igre Iron Storm.
Igra je pred meseci izgledala zelo obetavno, in
nekaterim so se že pocedile sline po novi super
duper dobri streljačini na temo vojne. Opis nastalega
pridelka sledi.
Kot sem že omenil, se med
sabo "fajtata" dva svetova; Vzhod, kjer
je Rusko-Mongolski imperij (Genghis Khan), ter
seveda vedno in povsod prisotne Zahodne velesile.
V tej prvoosebni in tretjeosebni igri (izbirate
po želji) boste vskočili v škornje in suknjo poročnika
Andersona z nalogo infiltrirati se v ruski raziskovalni
laboratorij, kjer ti pasji sinovi izdelujejo novo
super orožje, ki zna prinesti prednost. Cilj je
seveda jasen; uničiti prototip, obenem pa poskušati
zbrati kakšne papirje z raziskavami, katere bi
lahko uporabili Zahodnjaki v svojo korist, končati
to krvavo vojno in vzpostaviti mir na svetu.
 Prve
bojne linije delijo Nemčijo na dva dela, in sicer
en del se bori za Vzhod, spet drugi za Zahod (ubogi
Švabi, šmrk...). Svoj pohod začnemo v jarkih,
in se počasi med tropom ostrostrelcev in raketnih
izstrelkov prebijamo naprej. Začetek igranja se
zdi zelo obetaven, in je celo zelo zanimiv, vendar
se vsa stvar kmalu sprevrže v brezvezno nažiganje
in prebijanje v naslednje misije. V misijah izpolnjujemo
različne cilje, katere lahko uspešno rešimo na
več načinov, ob tem pa vam bodo morali preklemano
dobro delovati možgančki. Vseskozi ste prek radia
povezani z bazo, od koder vam daje ukaze pijana
nevesta, oziroma poročnica (že v prvi vmesni sekvenci
se naliva z rusko vodko). Tudi vmesnih sekvenc
primanjkuje (sicer nekaj brezveznih je), lahko
bi jih bilo več, in bolj zanimivih, ki bi povezovali
nezanimivo zgodbo. Zgodba je v Iron Stormu pod
veliko kritiko. Več kot polovico časa sploh ne
boste vedeli za kaj se borite, tako, da ni čudno
ker vas špil ne potegne med svoje rjuhe.
Sicer niso vse stvari tako
črne. Sama zamisel in izdelava stopenj je kar
všečna. Deležni smo  tistega
pravega temačnega in strah vzbujajočega vzdušja
z okusno glasbo v ozadju, kar daje celo določen
čar igri. Manjka pa več različnih lokacij v stopnjah,
saj se boste večino časa mudili v jarkih, rovih
in v mestu. Zelo soliden grafični pogon poskrbi,
da igra izgleda lepo in na trenutke spektakularno.
Lepi eksplozivni učinki, lepo modelirani ljudeki
in orožje, ter sam izgled okolja (mračno, temne,
bolj monotone barve) dajejo igri bonus točke.
Mogoče manjka kakšen poligon več pri animaciji
sovragov, drugače pa je stvar povsem zadovoljiva.
 Nasprotnikova
umetna pamet je bolj "švoh" in na trenutke
čudna in nadnaravna, saj vas včasih opazijo ko
se jim samo dovolj približate. Sovragi (praktično
vseskozi enaki) so po stopnjah nasejani kar precej
nagosto in ob tem še dobro skriti ostrostrelci
vam ne bodo dali dihati. Ne čudite se, če bo trpela
tipka za hitro snemanje položaja, saj drugega
načina enostavno ni, ko igra kasneje postane preklemano
težka. Na trenutke tudi precej pretežka in nenormalna
(naj vas ne bo sram, če se vam bodo začele po
glavi začele motati misli o goljufanju).
Avtorji so se zelo potrudili
okoli orožarne gospoda Andersona, katere je ogromno.
Na žalost pa lahko na sebe spravite le omejeno
število pokalic in ostalih eksplozivnih pripomočkov.
Zbirko sestavljajo razne navadne pištole, pištola
z dušilcem, sablja, avtomatska puška, šrotarca,
metalec raket in granat, bazuka, razne težke brzostrelke
in veliko število granat. Posebej zanimiva je
snajperica (največji užitek v igri), ki je ob
strojnici še najbolj uporaben kos opreme. Ne preveč
zadovoljen z enoigralskim načinom se odpravim
v večigralske vode, vendar tudi tam nič posebnega.
Na voljo so štirje načini online mesarjenja, in
sicer klasični pokol, moštveni pokol, zajemi zastavo
način in nek "kao" nov način, vendar
v resnici je ta skoraj isti kot tretji. Sicer
z multiplayer načinom ni nič narobe, vendar ne
prinese nič novega, kar smo po tihem pričakovali.
Na splošno je Iron Storm na
žalost le povprečna igra. Nekaj stvari je izvedenih
dobro, je pa tudi precej klavrnih. Škoda da avtorjem
ni uspelo z dobro zastavljeno zamislijo ustvariti
boljše igre, predvsem z močno zgodbo.
|
