|
Khm, akoravno ne poznam ravno
vseh pravil opisovanja nadaljevanj, pa vem, da
bi moral na dotičnem mestu pisati o predhodnikih
glavnega predmeta sestavka, ki ga očitno ravnokar
berete. Žal ne vem kaj veliko o njih. Sem premlad.
Okej, nisem tako mlad, da ne bi preživel lepih
uric ob prvotnem Jedi Knightu, oziroma Dark Forces
2, a vse kar vem o očetu serije, Dark Forces (1),
je, da je pred kakimi osmimi leti uvedel v zvrst
streljačin poskakovanje, ter rodil glavnega junaka
vseh delov, Kyla Katarna. Slava mu že za to.
Jedi
Knight 2 so spisali pri že uveljavljenemu podjetju
Raven Software, ki ga večina izmed vas verjetno
pozna le po krvavem Soldier Of Fortune (2) in
startrekovščini Elite Force, dočim so znalci dolge
ure preživeli ob nabijanju njihovega Hexena inu
Heretica, zdaj pa čakajo na novo kvako, ki jo
krokarjevi pobčki takisto ustvarjajo. Imajo namreč
neverjetno dobre odnose z Idjevci, ki jim ponavadi
kot prvim dostavijo Carmackov najnovejši grafični
srček (ako zastonj ali ne, tega ne vem), in zatorej
praviloma vse Ravenove igre slonijo na Idjevem
grafičnem pogonu. V dotičnem primeru je to sicer
že ostareli Quake 3:Team Arena engine, ki pa ga
so za to priložnost dodobra obdelali. V bistvu
celo preko mere, ker zadeva na mojem nadračunalu
z Athlonom XP 1800+, Radeonom2 in 512 DDR rama,
ne deluje popolno v ločljivostih nad 1024x786,
če vklopim realistično osvetljevanje. A težavam
navkljub nam srček na zaslon pričara res izjemne
svetlobne učinke (žaromeč caruje!), lepo animacijo
likov in vmesnih sekvenc ter seveda zelo dobro
igro.
Kot
sem napisal že goraj, je glavni junak serije možak
po imenu Kyle Katarn, katerega mast inu kožo oblečete
tudi v tretje. Po pravici povedano, se mi dotični
človečnjak ne zdi ravno največji frajer od Duka
naprej, saj premore globino obcestnega jarka,
a vseeno sem ga pretrpel. Tako kot sam junak,
se meni, navdušencu nad dobro znanstveno fantastiko,
ne odpade štorija, ki jo špil skriva, dasiravno
je treba priznati, da je za današnje igričarske
razmere kakovostna in premore celo nekaj preobratov.
Vseeno pa je to še vedno klasični spopad med dobrim
in zlim, med ljudeki in vesoljci. Torej, Kyle
se je v prejšnji epizodi odločil, da Sila ni zanj,
da bi ga lahko speljala na Temno stran (obožujem
velike začetnice, vi ne?), zato se zdaj naokrog
poja s svojo spolno sužnjo Jan ter opravlja razne
naloge za Republiko. Dokler ga na eni čudno težki
nalogi ne preseneti zlobni velekuščar Desann,
poznavalec za celo malho đedijevskih trikov. In,
ki premaga Kyla ter 'ubije' Jan. Kyle pa se ves
razjarjen odloči maščevati (itak) in od Lukca
Vnebohodca terja svoj meč, zraven pa oddaja več
negativnih vibracij kot vse članke Začinjenih
deklic (Spice Girls za neblagoslovljene) skupaj.
To je to. To je to! TO je TO! Poleg še nič kaj
izvirnega opravičila za dosti grdih fantičev s
Silo v žepu. Okej, še vseeno bolje od kakega Red
Faction ali Quaka. Še vedno čakam na Državljana
Kanea med streljankami :-).
Spodobna
zgodbovna podlaga, temelji vsakega dobrega špila,
je torej na mestu. Kaj pa sama igralnost? Ima
se popolnoma dobro, naljepša vam danka za vprašanje.
Ali pustimo samotarski način zaenkrat na miru,
raje začnimo z večigralstvom. Do njega sem bil
najprvo skeptičen, a me je kaj kmalu omehčal.
Ne bom sicer trdil, da je vse skupaj ravno konkurenca
kaki Vrnitvi v Volčji grad, a je še vedno ta plat
Jedi Knighta dovolj žurerska, da se ji prepustite
brez slabe vesti. Ne vsebuje sicer ničesar tako
nadmočnega, da bi se bridko zjokali, a vendar
se vam bo milo storilo ob spektakularnih bojih
z meči inu Silo. Ako se vam zahoče, lahko žaromeče
označite za edino orožje v bitki, kar je posebno
kul v manjših bojih, v pravih bitkah pa vse vun
izpade bolj kot ne zmedeno. Ak' se vam zahoče
vadbe, so prisotni tudi zelo sposobni boti. Cankarja
dam tistemu, ki preživi spopad proti trem botom
na najvišji težavnostni stopnji. Samo lopato naj
mi prinese, moja se je pak zlomila že pri odkopavanju
Prešerna.
Ko prvič zaženete samotarski
način, vas bo pričakal nalagalni zaslon, v katerega
pa zrete precej dolgo (stara hiba Ravenovih iger-še
pomnite Elite Force, tovariši?), a nič ne de,
bo pa naslednjo nalaganje prišlo toliko bolj pozno.
Prva stopnja mi je pustila precej mešane občutke.
Enolični, nadpovprečno bistri nasprotniki, puste
teksture in klišejska orožja. To je v bistvu to.
A naslednji obrok, ko si poskušate pridobiti svoj
žaromeč, je nazarensko slasten. In stvari se samo
še izboljšujejo. Stopnje postajajo čezdalje boljše,
čezdalje 'naprednejše'. Od gromozanskih, ampak
res gromozanskih odprtih mestnih stopenj, pa do
deževne đungle. Prečudovito. Res, Krokarji so
Kvakovo srčece izkoristili do konca. Jedi Knight
je v bistvu precej čuden tič. Namesto, da bi nas
poskušal zadušiti z vsem slastnim že takoj na
začetku, svoje adute razkrije dokaj pozno. Takšno
ravnanje mi sicer ugaja, a ne verjamem, da se
boste vsi s tem strinjali. Prav tako je precej
dvorezen meč izjemno visoko število ugank. Tu
ni razmerja 3 proti 1 v prid akcije, prej je rezultat
neodločen. In tudi to mi je všeč. A že spet, ne
bomo si vsi delili teh občutkov. In da ne bo kdo
slučajno pričakoval kake enostavne miselne zanke.
Lepo se vidi, da so špil na papir spravili ustvarjalci
izvrstnih pustolovščin in arkad (Ravenovci so
Jedija napisali po podrobnih načrtih LucasArtsa).
Sicer tu ni nobenega inventarja, je pa tu komplicirano
pretikanje stikal, uporaba Sile na pravih mestih
ter nasploh veliko poskakovanja.
Glede
akcije. Sprva se vam sicer ne bo zdela nadmočna,
prej povprečna, a ko dobite v medročje žaromeč!
Vuuuum vum. Česa tako lepega pa še ne. Četudi
se vam okolje Vojne zvezd studi, vam srčece kar
mora zaigrati, ko prvič poprimete za podaljšek
vaše kite. Da bi bilo vse skupaj še popolnejše,
skupaj z njih prihajajo tudi Sile, ki vas dokončno
prepričajo, da ste sam Bog. Dasiravno se ta veličastni
občutek kaj kmalu porazgubi, pa nikoli izgine.
Za vse brezupne primere, ki zahtevajo samo in
le razpaljotko, so tu klasična orožja za mesarjenje
(ne)ljudekov: električna palica za nažiganje,
bryar blaster (pištoletina), wookijevski lok,
heavy repeater (čuden hibrid med nažiganjem in
razdiranjem), distruptor (ostrostrelska puška),
pulse two (elektrošok) ter golan arms FC-1 (bazuka
deluks). Prisotne so seveda še razne granate inu
mine, ter eno samo stoječe orožje, 'digitalna'
strojnica, ki pa ne zažiga sploh. Proti koncu
špila vam bo podarjena še vožnja samohodke, ki
je sicer spodobno narejena, a jo resno zakaka
čudna kamera. Torej, preidimo k Silam. Osnovne
so potiskanje, vlečenje in skakanje, kasneje pa
si pridobite še nekaj fensi trikov, namenjenih
predvsem zabavi. Okej, umski trik (mind trick)
je sicer nekajkrat nujno uporabiti (v bistvu samo
enkrat, v ostalih primerih lahko tistega, ki bi
vam moral nekaj storiti, preprosto ubijete in
storite to sami), drugače pa ni ravno najbolj
priljubljen. Kar pa ne moremo trditi za zdravljenje
(heal) in davljenje (grip), ki ju uporabljate
neprestanoma. Prvega iz nuje, drugega iz zabave.
Kaj je še lepšega, kot stormtrooperja na daljavo
kul prijeti za vrat, nakar ga zalučati ob steno?
Umetna
pamet vaših nasprotnikov je res prijetno presenečenje.
Ako ste namreč igrali določene izdelke kreatorjev
tega špila, gotovo veste o čem govorim (namig
numero ejns: Soldier of Fortune (2). Namig numero
cvaj: pingvini.). A očigledno se del ekipe, zadolžen
za Jedi Knighta 2, resnično spozna na pisanje
umetne inteligence, kajti vsi nasprotniki so resnično
zviti. Seveda obstajajo tudi izjeme, za katere
pa so krive skripte. Brez njih očitno ne gre.
U(metna)P(amet) je seveda odvisna od težavnostne
stopnje, ki ste si jo izbrali. Močno priporočam
najlažjo, četudi ste dokajšnji znalec te zvrsti.
Meni se je namreč na dveh stopnjah više močno
lomilo, četudi zmagujem v Kvaki bote na najtežji
stopnji.
Četudi špila nisem vseskozi
hvalil, se morate zavedati, da je resnično dober.
Resnično. Brez heca. Eden izmed najboljših špilov
zadnjega časa, v zvrsti vsaj tako pomemben kot
kakšen Medal of Honor. Nakupa sicer ne bi priporočil
vsem streljanja željnim, ker Jedi Knight 2: Jedi
Outcast pač ni narejen za nje. Napisan je bil
za klaso. Za intelektualce, ki imajo voljo tako
za streljanje, kot za reševanje prefriganih ugank.
Za tiste, ki vedo kaj je dober špil. Nakladam.
Kupite ga vsi.
|