 Težko zapišem
karkoli drugega kot le, da ga založniki biksajo s polno paro. Dobičkonosne filmski
licence, ki bi že same po sebi lahko navrgle fantastične in privlačne naslove v svetu
iger, dobijo v roke neizkušeni ter mladi programerji, ki jim sicer obvladovanje gole kode
ni tuje, a jim manjka izkušenj in predvsem prepotrebne domišljije. Ustvariti dober špil
pak ni mačji kašelj, a založniški kučici Activision (in žal niso edini) očigledno
dol visi za to. Pajkomož dve se namreč prodaja odlično, pravzaprav je trenutno eden
bolje prodajanih naslovov v kolekciji dotičnega podjetja in zajebantski odnos kravatarjev
nas tako sploh ne sme čuditi. Kaj bi vlagal v nekaj, kar se bo, četudi uberejo linijo
najmanjšega odpora, prodajalo fantastično. Čisti denar torej...
Spider-Man 2, ki ga je vzgajala ekipica Treyarcha ni prvi špilčič
dotične ekipe. Na vesti imajo recimo Tončkovega Pro Skejterja za xbox in dreamcast, pa
Minorty Report za vse tri aktualne konzole in recimo malček bolj znani Kelly Slater's Pro
Surfer za kozolce ter abake. Nasploh portfelj razvijalcev namiguje na dovoljšno
izkušenost s konzolami, kar pokaže tudi sveži Pajkomož 2, ki je na sobnih igralih
zanimiv, žal pa česa podobnega ni moč zapisati ko se preselimo v drobovje pecejev.
Spider-Man 2 je pofl vseh poflov in edini iziv, ki ga špil ponuja je to, da vzdržiš do
kraja tri do štiri urne sado-mazo seanse. Sicer ne moremo vsega dreka zliti na
razvijalce, konec koncev je roko nad vsem držal založnik in njihova politika strašansko
vpliva na končni rezultat, a če bi v firmi (eni in drugi) imeli odgovorni vsaj kanček
časti, bi dotičnega izdelka nikdar ne spustili na ekrane množice. Zakaj, Pajkomož je
smešno poenostavljen, nekreativen, dolgočasen, enoličen in ponavljajoč se izdelek.
 Če dobro
pogledamo na špil ugotovimo, da poenostavljenost pravzaprav sploh ni takšen problem.
Okej, avtorji so pač špil namenili mlajši generaciji igračarjev in težav tukaj ni.
Žal pa Spider-Man smrdi že pri glavi. Že kaj kmalu po skoku v špil in po prvi
zrendrirani animaciji ugotovimo, da je vseskupaj krneki. Mislim HALO... Čemu filmček o
pajkomožu, ki brez kostuma prisostvuje predstavitvi eksperimenta "hobotipa",
pri tem gre po holivudsko nekaj narobe, in "hobomožu" se klasično strga. K
sreči tisti trenutek padejo na poba znane rdečo-modre pajkice nakar le-ta uleti v sobo
in... Hja, IN?! Nič in, zgolj tema, praznina in konec. Namesto, da bi špil s sekvenco
prikazal zaplet in vas nato vrgel v lonec dogodkov, ki vodijo k razpletu, se avtorji
odločijo in prestavijo Pajkomoža na povsem drugo lokacijo z nalogo učenja in reševanja
drugotnih problemov. Še bolj hudo zanimivo se mi zdi, da isto animacijo uzremo tudi v
verziji za konzole, s to razliko, da potem dejansko razrešujemo problem spodletelega
poizkusa (logiš).
 Druga plat je
grafika. Uporabljen je stari pogonček Unreala, ki pa neke spektakularnosti ne pokaže.
Teksture so večidel švohotne in enolične, animacija pa je u iber na psu. Poseben hec so
filmčki napravljeni z igrinim pogonom, kjer se nasmejiš trapastemu in nerealnemu gibanju
ljudi in predmetov skozi prostor. S početka je bilo fino za smejat, a vendar se človek
tega kaj kmalu nažre in to, da ti sovražnik pred pesti vedno uletava v račjem redu
(dobesedno) postane naravnost neumno. Če bi bil sistem tepežkanja dodelan in bi avtorji
pod pokrov spravili kaj več kot tri različne udarce, bi rekel ne ničesar več, ampak bi
batine radodarno delil. Pa temu ni tako. Da vse skupaj še toliko bolj smrdi so
razgrajači, kao potencialna nevarnost Spiderja, invalidi prve stopnje. Trije, štirje
kliki in pezde izgine v dimu, pajkovcu pribije točke za njimi pa ostane dohtarki križ
(očitno njihova nalepka za invalide). Šefi so za majcen korak težji, a se igra pred
vsakim bojem ustavi in na ekran stisne navodila kako nesnago poflodrat (podan je način
napada in šibka točka kanalje). Resnici naljubo je skozi celoten špil pravzaprav edini
iziv demontaža bomb, a niti tukaj ne pričakujte kompleksnih in dohtarskih ugank temveč
le otročje ponavljanje zvočnih in slikovnih vzorcev, ki ti jih na ekran izbljuva igra
(sicer kulj iziv če si mlad zelo mlad).
 To pa je tudi
vse kar ima špil ponudit. Obljubljene GTAjevske svobode ni saj se svojo lepljivo nitjo
lahko obešamo le z vnaprej določenih lokacij (z merkom namerimo v mini mrežo in ko
le-ta postane zelena kliknemo), večje stavbe te ne puste do strehe in območje trenutne
misije je omejeno z nevidnim zidom. Špil sicer ponuja tudi nekaj dodatnega
"iziva" z zbiranjem pajkov in rdečih piškotov, ki pa je vseprej kot zabavno
ter privlačno početje in povrhu vsega igralca ne nagradi. Zakaj bi torej izgubljal čas?
Ali še bolje, čemu bi sploh izgubljal čas z nameščanjem tega govna? Licenca gor ali
dol špil je beden in pogrne na vseh področjih vprašanje je le če se boste pustili
pregovoriti (nategniti) založniku! Tako kot mnogi pred vami. Hvala za uninstall...
|
