Na ponedeljek 27.11.2003 modruje Scremer

Smo postali stari in izbirčni? Seveda smo. Če nam je pred petimi leti še poganjal nežni puh okoli ust, nas danes na vsake tri dni, čaka košnja z najnovejšim "vilkinson turbo mega protektor" brivnikom. Najbrž se je na livadi znašla tudi kak brazda, a nič ne de. Za lepoto vse in pljunemo čez en "flajšter". Na tem mestu vsekakor velja omeniti tudi ljubavni tepih, ki ga pred petimi leti še ni bilo moč zgrabiti s pinceto danes pa deklice z obema rokama grabijo po njem med divjo ježo in vpijejo... No kar pač vpijejo :) . In posnosni smo na to. Čeravno nam danes silijo v ospredje vedno več vsepovsod zabritih in pobritih ljudekov, češ, to biti "in". Vendar se ne dam. Mene ne bo bril nihče in še vedno prisegam na kosmato in tisto pravo divjo naravo.

In tako s strani Colbyjevcev dobim v roke V-Rally 3. Mislim, to je prava stvar za desca! 300 in več konjski štirikolesniki, veliko neokrnjene narave, andrenalin, prah, blato, sneg, yeah baby... Ugrizni se v jezik Scremer! Ne vem zakaj, a od vsega začetka ko je Atari in Eden Games (izpod njihovih prstov je prišel tudi NFS: Porsche Unleashed) napovedal, da V-Rally 3 prihaja na peceje sem pričakoval pošteno blatno dirkačino. Morebiti celo prvi pravi konkurent Colinovemu izdelku, s katerim so v tretji izvedenki Codemasterjevci žal pošteno zasrali, a vseeno še vedno eden boljši pecejaških rejlijev vse tja do dvojice. Ampak, V-Rally 3 je samo V-Rally 3. Naj pravljica se prične...

Špil se bohoti z licenco za 20 poznanih proizvajalcev avtekov, tak da se lahko resnično nadejate vožnje s Peugeotom, Fiatom, Subarujem, Fordom, Mitsubishijem, Oplom, Citroenom, in drugimi pokvekami. Takisto avtorji niso pozabili na proge in igralcu ponudili dirkanje v šestih državah; Afrika, Nemčija, Anglija, Finska, Švedska in Francija bi morale storiti svoje. Če temu prištejemo po štiri steze oz. etape na vsak rejli in zadevo pomnožimo z dve (zavoljo vožnje v obe smeri) dobimo 48 bolj ali manj različnih prog. Ako potrebujete potrditev z moje strani, da so proge avtentične, potlej nisem pravi naslov. Namreč nisem še nikoli divjal po omenjenih državah in najbrž tudi nikoli ne bom, pa vendar kdo bi vedel kaj prinese usoda. Sicer pa na tem področju V-Rally ne razočara in tukaj ni iskati graje...

Vsekakor je okusna tudi možnost kariere, ki postaja v tovrstnih špili vedno bolj popularna. Tako bo vsak, ki bo želel igrati moral ustvariti vsaj enega smrkavega voznika s katerim prične dirkanje v 1.6 litrskem razredu. No ni nujno. Saj lahko namesto prvenstva uberete pot posameznih hitri dirk, kjer si izberete avtek ki vam bolj sede v oko. A pustimo dotični del saj razen tekme s časom in izivalnim načinom, kjer lahko izzovete k dirki prijatelje za istim računalnikom, ne ponuja ničesar zanimivejšega. Skratka, kariera in pokalno tekmovanje. Prvo padejo ponudbe z dna lestvice najšvohotnejšega razreda, a če se s svojim dirkanje izkažete znajo proti koncu priti v vaš mejl tudi nove pogodbice najuspešnejših in najbogatejših ekip. Nasploh verjamem, da večini, ki nimajo sposobnosti primerljivih s paramecijem, prva liga ne bo predstavljala velike ovire in bodo že po prvi sezoni skočili v "štirikolesnopogonski" dvo-litrski razred. Višji razred tako avtomatično pomeni več švica za sleherno točko in manj možnosti, da se prebijete v najboljšo ekipo. V kariero so avtorji implementirali tudi seštevanje izkušenj, ki vam osebnem profilu povedo koliko ste spretni na asfaltirani cesti, makadamu ali snegu, kakšni so vaši cilji in podobna jajca. No na podlagi tega potem računalnik nameče ob koncu sezone nove ponudbe.

Zanimivo je tudi rangiranje ekip. Avtorji špila so se namreč odločili vrednotiti štiri elemente; moralo ekipe, zanesljivost avtekov, sposobnost tima v dani sezoni in proračun. Najbrž mi ni potrebno razlagati, da bolj kot so statistike napete od debelih številk boljše imate možnosti za osvojitev prvenstva. Začuda se dobri rezultati odražajo tako na rast vseh petih elemetov, kot tudi njih stanje na samo igralnost, tako da bo moč opaziti tudi spreminjanje med sezono. Samo za primer naj povem, da debelejši budget prinaša večjo izbiro gumic... ups... avtomobilskih plaščev, kot pa oklesten proračun, kjer moraš iz lastnega žepa potegnit za eno fardamano kuka-kulo. Takisto bo visoka stopnja morale bolj gnala vaše mehanike, da bodo spretno vihteli "šraufenciger" in določena opravila končali prej kot običajno. Zadevica vsekakor pride prav ako rad parkiraš "kola" v drevesu, jarku ali steni. Ne sprašuj...

Torej. Napredovali smo iz švohotnega liter inu pol debelega razreda v dvolitrski. Prvo kar bo opaziti je nekoliko drugačno upravljanje z avtom, kar je sicer logično saj smo iz pogona na prednja kolesa preklopili na vsa štiri in sprememba je na mestu. Druga kar je zaznati je, da postanejo nasprotniki mnogo bolj vešči vozniki. Očitno jih je v roke dobil Brane Kuzmič in jim pokazal osnov fizike na različnih podlagah. Posledica vpletanja Kuzmiča bo precej več neuspešnih voženj in slabša številka pred imenom na lestvini najlepših. Teoretično je tako možno, da boste osvojili prvo mesto in s tem obrnili špil, že v prvi sezoni, a meni se temu ni niti slučajno uspelo približati. Recimo da sta potrebni dve, tri sezone dirkanja po istih stezah, da zaobvladaš svoje vozilce. Vsekakor velja med sezonami zamenjati tudi avtek, ako seveda dobiš kako spodobno ponudbo. Kar se tiče sprememb v voznih značilnostih različnih avtekov pa nič bati, ker jih sam bolj ali manj nisem zaznal.

Skratka vse povedano daje slutiti, da je pred vami dokaj soliden rejli. No pa temu ni tako. Prvi trn v peti (kar za voznikovo nogo nikakor ni kul) je kontrola nad vozilom. Priznam da sem prve pol ure vozil kot pijan tič s petimi promili viskija v riti. Kontrole so namreč hudo eksplozivne in kljub temu, da je moč nastavljati tako odzivnost sukalnih dveh tipk, kot pospeševalne in bremzalne tipke, to ne pomaga dosti. Takisto igranje z avtomobilskimi nastavitvami, kjer je mimogrede moč nastaviti tako vrsto gum, tlak v njih, trdnost vzmetenja, višino le-tega in podobna čreva, na igranje praktično ne vpliva oz. je učinek minimalen. Hudo smešno se mi tudi zdi, da ako se zapeljete preko mostu in to neglede ali je podlaga tamkaj železna, lesena, zasnežena, se avto oprime podlage kot gokart v našem trgovskem mestu. Samo trzni po tipki in že naslanjaš vrata na ograjo...

In grafika. Eh. Nič posebnega. Popravici povedano kaj veliko od Colina dvojice ni napredovala. Resda so avteki podrobnejši, resda se najde lepše okolje, resda te sončna svetloba kulsko zaslepi, a v splošnem bodo očke ostale suhe. Pravzaprav z grafiko ne bi izgubljal besede, ker to pač ni naslov, za matranje vaše grafikulje. Edino za kar velja na tem področju izgubiti vrstice inu vam nabiti nekaj kilobitov je omemba poškodbenega modela. Pa ne zato ker bi bil tako dober. Precej žalosten sem bil ob dejstvu, da se poškodbe bolj ali manj ponavljajo in da je njih nabor precej skop. Če pogledate tretjo slikico v tem članku vam lahko zaupam, da je to nekako maksimalna možna deformacija, ki jo bo vaše oko ugledalo. Resda lahko izgubite tudi kolo, osebno sem snel celo dva, vendar to ne pripomore k boljšemu "filingu". Brezveze :) .

Pa zvok? Še slabše kot grafika. Z muziko so bili avtorji hudo skopi in jo je moč slišati zgolj v menijih, dočim med igranjem vaš sovoznik vedno meče na plano ene in iste opombe. No saj nisem pričakoval petja ali izlitja njegove življenske zgodbe, a ob določenih situacijah bi lahko izdavil kak... krik. Pravzaprav mi ga je enkrat celo uspelo prepričati da me je poslal v trikrasne, vendar me je ta izjava po tolikih urah enega in istega blebetanja preveč šokiral, da bi si jo uspel shranit v spomin. Žal. Se pa sovozniku včasih celo zgodi, da ne uspe povedati vsega kar me kot "motašvolana" čaka. Brez šale. Štala. Nikamor drugam kot za v štalo je tudi ropot motorja, zvok trkov, mletje podlage pod našimi kolesi,.... Resda ima vsaka reč svoj specifičen zvok, a je neprepričljiv. Pa me ustreli ak lažem...

In čemu takšna ocena. Hja. Med igranjem sem naletel na zanimivo reč. Imel sem namreč možnost dotični naslov ponuditi v igranje svojemu mlajšemu nečaku, ki trenutno obiskuje sedmi razred našega osnovnošolskega sistema. Šokiran ali ne, vendar je bil mali nad igro navdušen. Resda grafika ni vrhunska, resda zvok ni realističen, resda avto skače kot žogica za pinkponk in resda, da ga kariera kot taka sploh ne zanima, vendar je fante enostavno užival. Napredovanje, ki je, kot sem že omenil, v najnižjem razredu dokaj lahko, doprinese k zadovoljstvu in igralca vleče dalje, k doseganju višjih ciljev. Faktor zadovoljstva je bil dosežen, misija zaključena in če temu dodam še nižje ceno od običajnih, ki v neki slovenski spletni trgovinici znaša 5.900 SIT, smo na konju.

In vi ste mislili, da je uvod o dlakah in ljubavnem tepihu brezvezen. Ne ne. Samo dokazal sem vam da smo postali stari in nas takšne igre ne vlečejo več v svoj ljubezenski objem. Pri teh letih in tolikih igra pač pričakujemo več kot le prežvečeno in z liposukcijo nategnjeno kožico. Ker pa je čas božične manije in kar denar ne raste vsepovsod, bo mali dirkač več kot zadovoljen ako se deda mraz spomni nanj z rejlijem ;) . Mama... Dol z ljubavnega tepiha in brž v trgovino.